DEPRESIJA
Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)
Arnold M. Ludwig je leta 1980 zapisal: »Brez čustev človek ne bi bil ničesar drugega kot biološki računalnik. Ljubezen, sreča, žalost, strah, zaskrbljenost, jeza, zadovoljstvo in nezadovoljstvo zagotavljajo bistvo pomena človeške eksistence.«
Depresija je precej pogosta motnja zdravja na področju čustvovanja, razmišljanja, spominskih in razpoloženjskih funkcij, ki prizadeti/prizadetemu z občutki brezvoljnosti, tesnobe, potrtosti, žalosti, praznine, občutka manjvrednosti, misli o brezciljnosti življenja, utrujenosti, motnje koncentracije, spremeni doživljanje sveta, poraja razmišljanja o samomoru, zato se tak/šna umika od običajnih dnevnih aktivnosti in doživlja občutek krivde.
Depresija je druga skrajna, najpogostejša psihična motnja, prva je tako imenovana anksioznost. Vsak izmed nas je že kdaj začutil depresivno stanje, zdravstvene statistike kažejo, da se najpogosteje pojavi v starosti 20 do 40 let, da so običajno dvakrat pogostejše pri ženskah, kot moških, da običajno trajajo od 6 do 9 mesecev in da 10 do 15% trpečih za depresijo napravi samomor. Lahko se pojavi enkrat ali večkrat v življenju…
Depresija se lahko pojavi tudi ob izgubi ljubljene osebe, ob razočaranju ali prevari, to je čisto običajen, naraven odziv človeka in pri zdravem človeku ta oblika depresije, vendar ne traja dolgo.
Depresijo lahko posledično povzroči tudi razvoj kakšne druge oblike bolezni, kot na prime bolezen ščitnice, katera sproži močne hormonske spremembe, te pa povzročijo depresijo, depresijo pa povzročajo kemično-farmacevtske droge, vedno brezkoristne -zdravju škodljive vakcine, tako imenovana zdravila predvsem tista, s katerimi navidezno zdravijo visok krvni tlak.
V otroštvu se depresija kaže kot pretirana odvisnost od matere, očeta, napredek razvoja je slabši, kot pri ne-depresivnih otrocih.
Pri odraslih se odraža, kot nezmožnost občutiti zadovoljstvo, spolnega nagona, slabše učinkovitosti pri delu, kar običajno vodi v prenajedanje, zatekanje k dovoljenim in nedovoljenim drogam pri čemer so dovoljene droge: čaj, kava, alkohol, kemično-farmacevtske droge ravno tako uničujoče kot ulične droge, torej tiste »nedovoljene«, medtem ko se pri starejših osebah depresija bolj odraža v nagnjenosti k samomoru. Tako ljudje kot živali se zares dobro počutimo v znanem okolju, ki je do nas prijazno in ljudem v njem lahko zaupamo. Ko se ljudje preselijo, velikokrat občutijo stanje depresije. Tudi pomanjkanje čustva ljubiti in biti ljubljen/a, pri nezaposlenih pa samozaupanja (ne le pomanjkanje denarja) lahko sproži stanje depresije.
Po trditvah Svetovne Zdravstvene Organizacije (WHO) po svetu beležijo vse več izostankov z dela zaradi psihičnih motenj. Avtorji najnovejšega poročila WHO o stanju zdravja v svetu trdijo, da je zaradi vedenjskih in duševnih motenj lani umrlo 200.000 ljudi. Tovrstne motnje so trenutno eden od najpogostejših vzrokov zmanjšane aktivnosti. Prednjačijo pred poškodbami sluha, poklicnimi boleznimi in poškodbami na delu. Strokovnjaki WHO predvidevajo, da bo depresija do leta 2020 postala glavni vzrok zmanjšanje delovne sposobnosti v razvitem svetu. Samo v ZDA zaradi depresije na leto izgubijo 53 milijonov dolarjev, predvsem zaradi izostankov z dela in zmanjšane produktivnosti. Vir: STA, Ženeva, 1998. 05. 16.
Po izsledkih raziskave so britanska in irska mesta z 12,8 odstotka depresivnih prebivalcev na vrhu lestvice, ki meri stopnjo depresije, španska mesta pa so z 2,6 odstotka na dnu. Britanci so najbolj depresiven narod v Evropi, kar ni nič čudnega. To je na podlagi raziskave, ki so jo opravili na Univerzi v Liverpoolu, v 2001. 01. 10. Ponedeljkovi izdaji zapisal britanski časnik British Journal of Psychiatry.
Gledano s stališča spolov, so ženske bolj nagnjene k depresiji kot moški, še posebno tiste predstavnice nežnejšega spola, ki živijo v mestih. Depresivnih žensk v Evropi je približno 10 odstotkov, moških pa 6,6 odstotka. V raziskavo so bili vključeni odrasli prebivalci urbanih in podeželskih naselij v Veliki Britaniji, na Irskem, na Norveškem, na Finskem ter v Norveški, naključno izbrani pa so bili tudi iz različnih verskih skupin.
Vodja raziskave je za britanski časnik povedal, da depresija negativno vpliva na družbo, in sicer bolj kot kronične bolezni. Poudaril je še, da je v Evropi depresivno stanje zelo razširjeno zlasti v času aktivnega obdobja odraslih.
Vsak dan ljudje pogoltnejo na tisoče tablet (pri tem prednjačijo ženske), s katerimi zdravniki navidezno zdravijo tiste, pri katerih so prepoznali simptome; zdravijo jih s stimulativnimi zdravili ali pomirjevali in pri tem upajo, da bo depresija prešla.
Depresija je cena, ki jo ljudje plačujejo za čustveno neravnovesje!
Pomemben biološki faktor za razvoj in pojav depresije so lahko tudi hormoni, kar pri ženskah lahko odraža razpoloženjske motnje pred menstruacijo, saj se v tem obdobju spremeni nivo ali raven hormonov enako, kot na primer pri »poporodni depresiji«, temu pa je lahko vzrok tudi jemanje kontracepcijskih tablet.
Fiziološki vzroki za razvoj depresijo so: pomanjkanje počitka, spanja, splošnega pomanjkanje fizične aktivnosti, pomanjkanja telesne vadbe, premalo časa, preživetega na svežem zraku, soncu, pomanjkanje ljubezni in drugih čustvenih faktorjev, meditacije, branja motivacijskih knjig in popolnoma napačne prehranjevalne navade – prehranjevanje z devitalizirano, procesirano, termično obdelano, encimsko in tudi drugače mrtvo hrano, in seveda struktura Zahodnega mestnega načina življenja. Od teh fizioloških in čustvenih faktorjev pa je pravzaprav odvisno celotno delovanje organizma, že stari Grki (ki so bili v bistvu Sloveni) so ta fenomen ponazorili z dobro znanim: Zdrav duh v zdravem telesu!
Depresija se lahko pojavlja tudi ciklično, vendar le pri tistih osebah, ki so nekako preobčutljive na dnevna dogajanja, večina depresivnih ljudi pa ima tudi težave s spanjem, zaradi tega se lahko zmanjša apetit in takšne osebe lahko tudi precej shujšajo, nekateri pa se prenajedajo, pojedo tudi veliko jedi iz škroba in ogljikovih hidratov, čokolade, slaščic in se zato močno zredijo.
Dobro je vedeti, da lahko depresijo kot vse druge akutne bolezni zlahka odpravimo s pristopom, uvajanjem Optimalnega življenjskega sloga ki je tudi v teh primerih superioren, živeti v skladu z njegovimi principi pomeni biti eno z življenjem, pomeni občutiti življenje kot življenje, ne zgolj kot srečo ali depresijo; pri takšnem pristopu postane življenje prijetno, postane šala, postane smeh in ta smeh vas lahko uspešno dviguje tudi iz morebitnega depresivnega stanja.
Seveda je potrebno trpeči/trpečemu povedati, da zdravljenje na ortodoksen način še povečuje odvisnost od “doktorja” predpisanih kemično-farmacevtskih drog – zdravil, še bolj moti že tako porušeno biokemično ravnovesje organizma in če dejansko želi, da takšna zelo neprijetna stanja depresije prenehajo, mora spremeniti tako dnevne navade meščanskega načina prehranjevanja in sloga v Optimalni življenjski slog, imenovan tudi slog Naravnega Zdravja – Naravne Higiene. Najprej je torej potrebno temeljito spremeniti način prehranjevanja, začnemo morda s krajšim Postenjem, po zaključku Postenja pa izvedemo prehod na Optimalno prehrano oziroma celoten slog Optimalen življenjski slog, kar pomeni, da lahko le na ta način organizem opravi še z kemično-farmacevtskimi drogami, na katere lahko postanete odvisni, čeprav te v ničemer ne prispevajo k normalizaciji kemije krvi same in možganov, da bi lahko odpravili ta problem.
Sveže, surovo, zrelo sadje, v približni vrednosti 90%, nekaj zelenjave s cca 8% in oreščki, semena, orehi v procentualni vrednosti cca 2%, pol litra ali več doma pripravljenega sadnega/zelenjavnega soka, popitega takoj po pripravi bo omogočila telesu, da bo znova vzpostavilo stanje homeostaze in depresivno stanje bo postalo preteklost. Slog Naravnega zdravja - Naravne Higiene katerega ključni del je Optimalen način prehranjevanja je torej tisti, ki zagotavlja pozitiven pristop k odpravi tega problema in s tem poglobi skrb zase - svoje zdravje, od česar je odvisno tudi počutje, sposobnost za delo in uživanja vseh življenjskih radosti. To namreč je smisel življenja!
Maribor, 11.5.2003.
Povezave:
Sprememba določil Ameriške CDC