JESEN
Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)
Каждый должен найти время, чтобы посидеть и понаблюдать, как поворачиваются листья…
Življenje je še posebej lepo, kadar ga živimo v območju štirih letnih časov, severne ali južne hemisfere, no, tudi v tropskem področju življenje ima svoj čar, vendar se ga z leti naveličamo, vsaj pri meni je bilo tako. Eni občudujejo zimo ki prinaša prve snežinke, smučanje, Novoletne praznike, počitnice, sprehode v sneženju. Nekateri občudujejo pomlad, ko se narava prebuja iz zimskega spanja, drevesa in rastline ozelenijo, poljane in gozdovi so polni cvetlic in zdi se, da tudi naša telesa »vzbrstijo«. Drugi preprosto obožujejo poletje, z dopusti in počitnicami, spanju v šotoru v naravi, plavanja v rekah, morju, sprehodih z ljubljeno osebo, prijatelji.
Jaz pa imam rad jesen, čeprav ni vedno bilo tako...
Zadnjih 28 let življenja menim, da je jesen najlepši letni čas. Temperature postajajo znosnejše, celo prijetne in ni ga boljšega časa za intenzivnejše kolesarjenje s specialko, kar je na primer poleti recimo pri 38 stopinjah C in več, zame postalo prenaporno; listi dreves spreminjajo svojo barvo, prej zeleni, zdaj žarijo v zlatih, oranžnih, rjavih barvah, trta nam ponuja slastno grozdje, drevesa pa hruške, jabolka vseh vrst, fige, slive, asimine, oreščke, vse to je najbolj primerna hrana za ljudi. Na nekaterih kolesarskih počivališčih imajo nasajeno tudi trto in tam je med počitkom čas za slasten, energetsko bogat obrok grozdja. Grozdje nam da novo energijo za naslednjih 20 ali 30 km.
Prejšnji teden sem z biciklom opravil vzpon na Vinarium in kasneje na Piramido – najvišja točka Lendavskih goric – se sprehodil po bližnjem gozdu in odpadli lepo obarvani listi so kar švigali pod nogami. Dva lepo obarvana med njimi sem shranil in zdaj jih uporabljam za zaznamek strani v aktualnih knjigah, kateri izmenično berem. Všeč mi je čas padanja listov, ko se listi počasi vrtijo v zraku, počasi padajo in prekrivajo vso zemljo z zlato preprogo. Tudi Lendavske gorice s svojimi plantažami grozdja niso nikoli lepše kot prav jeseni, čudovito jesensko obarvani listi trte med katerimi se svetlikajo modri, rdečkasti in beli biseri grozdnih jagod. Čeprav so dnevi še prijetno topli se Narava že pripravlja na dolg zimski spanec.
Najbolj mi je všeč jesen saj je to najbolj deževen čas, resnično rad se sprehajam v dežju, v bistvu oba se rada. Kadar dežuje je tudi doma čudovito, morda samo gledati skozi okno, meditirati, poslušati zvok dežja in sanjati o nečem, poslušati glasbo, prebiranju kakšne knjige, risanju kakšnega portreta, napisati kakšen pripsevek ali preprosto biti v postelji, prepleten z njo - z ljubeznijo mojega življenja, v neskončni harmoniji...
V vseh Prekmurskih vaseh vidimo sadove jeseni, lepo okrašene buče, grozdje, raznovrstno sadje nam kažejo darila Narave. Prekmurci res lepo ohranjajo tradicionalne navade svojih prednikov.
Nič ni tako izjemno kot sprememba, ki se zgodi jeseni. Kjer smo bili ne tako dolgo nazaj obkroženi z grmovjem in drevesi, ki so kar sijala v gozdovih, tudi v parkih, zelenicah, zdaj namreč že živimo v svetu mešanih škrlatnih barvnih odtenkov zlata, pomaranče in rje. Jesen je čas sprememb, ko vsako jutro prinese malenkost drugačne barve, nove vonjave in spremenjen pogled. Ob pogledu skozi okno vsako jutro vidim več odpadlih listov asimin in zrelih, slastnih sadežev na tleh, katere nam podarijo.
Jesen je čas, ko vonj suhega listja in zemlje umiri um da lahko razmišlja o preteklih dneh, tednih, mesecih, o vrhuncih, včasih tudi o zdrsih ali celo padcih življenja. Vsaka sezona ima svojo lepoto, a jesen tako kot pomlad, prinašata s sabo novo razpoloženje. Če pomlad izžareva v novem življenju, jesen preuči že preživeto; če je pomlad pričakovanje jutri, je jesen meditacija včeraj in danes. Življenja je tudi sicer širok proces v katerem moramo biti ves čas pozorni, nikakor ne napeti - samo pozorni; pozornost in analiziranje dogodkov je dobro za naše spotikanje v življenju, če se ne bi nikoli ne ozrli nazaj - analizirali, ne bi razumeli, zakaj smo se sploh spotaknili in bi se nam to dogajalo vedno znova in znova. Ko smo pozorni, delujemo na področju zavestnega uma, kadar nismo, pa na področju podzavesti - cca 95 odstokov skozi življenje pridobljenih ravnanj, katere lahko ljudi zelo, zelo omejujejo, celo obremenjujejo…
Kakšna korist je zmaga, če se po njej ne počutimo bolj srečne, bolj ponižne? Kako dobro sploh je življenje, če jutri ni boljše kot je bilo dan prej? V veličastni neurejenosti našega življenjskega sprehoda od rojstva do smrti imamo zdaj možnost postati pod visečimi, odmirajočimi listi jeseni in preučiti pravkar pridobljeno srečo.
Želim biti bolj pozoren: poslušati, opazovati, bolj pravilno delovati, se učiti ustrezne reakcije. Narava nikoli ne miruje, vedno se premika in pritiska na naslednji dan. Današnje drevo bo jutri višje — ali pa bo padlo, obležalo mrtvo in gnilo v lanskih listih. Čas se nikoli ne ustavi, sezona prehaja iz ene sezone v drugo, tudi ostale spremembe se dogajajo neizogibno, kontinuirano.
Jeseni je čudovito raziskovati, oditi nekam kjer še nismo bili in to prav zaradi škrlatnih barv v katere se odeva mati Narava. Na primer danes ostanki meglene rose še vedno pokrivajo polja in rumeno rjava stebla koruze stojijo pokončna, ponosna, dokler lastnik polja s traktorjem ne konča njihove rasti, zrele zlatorumene buče pa čakajo da jih lastniki poberejo.
Nobenega razloga ni, da bi potovali desetine, stotine ali celo tisoče kilometrov daleč, da bi morda našli tisto, kar vam lahko pričara Narava kar na sosednji gozdni jasi, včasih le kakšen kilometer, dva ali več od doma, torej tam, kjer še niste bili – zaradi prezaposlenosti, zaradi hlepenja po »oddaljenih« krajih. Jesen je zame čas uživanja v barvah, tudi ko »raziskujem« sam, je moja ljubezen vedno z mano.
Danes, 23. septembra, na dan Jesenskega enakonočja je moj osebni praznik, pred 28 leti sem stopil na pot Optimalnega načina hranjenja in življenja, iz takratnega eksperimenta je to postal moj način življenja. Sistem je bil prva leta pogosto »nadgrajen« vsaj, kar se načina prehrane tiče, ostali del življenja vključno z delom, hobiji, meditacijo, športno aktivnostjo, ljubeznijo, počitkom in spanjem pa je že potekal pred tem.
Vredno je živeti takšen slog, brez bolezni, trpljenja, navideznega zdravljenja, z jasnim razumevanjem in odklanjanjem tistega, kar nam celo z grožnjami vsiljujejo psihopati kemično-farmacevtske-medicinske mafije, skupaj z blaznimi politiki, kot na primer v zadnji dve in pol letni potegavščini - groteski COVID-19, z neobstoječim »virusom« ki je bil tako kot vsi ostali virusi izdelan v laboratorijih ZDA, to je SARS CoV-2. No, hkrati pa smo vendarle dočakali tudi spremembe določil Ameriške skorumpirane organizacije CDC…
Zdaj je čas da poskrbimo, da se takšne in podobne norije ne bodo nikoli več dogajale, čas je za novi Nuernberški proces proti vsem prej omenjenim psihopatom, vpletenim v prevaro stoletja COVID-19! Virusnih bolezni ni, precenjeni «doktorji», pa tudi virusov ne, razen tistih, ki so bili izdelani ali simulirani v laboratorijih gnilih ZDA, vključno s «virusom» SARS CoV-2. Torej, virusnih bolezni ni!
Ko zdajle gledam skozi svoje okno, vidim grmičevje in drevesa katera so tudi danes oblekla nova barvna oblačila in ob tem čutim nek dober občutek v kontinuirani analizi sprememb: »Kaj sem danes naredil pozitivnega v pogovorih z drugimi, bližnjimi, prijatelji, v dejanjih, kaj v odnosu do ženske ki jo neizmerno ljubim? Kaj in kako naj počnem, da bo življenje prineslo boljše, optimalne rezultate? Človeka ki vidim danes na ulici, bo jutri starejši ali celo mrtev, jaz pa mu nisem namenil niti nasmeha in pozdrava. Sem bil pozoren do tistih okoli sebe ali sem bil nestrpen, celo nesramen (tudi to se občasno še vedno zgodi)? Ali skoraj naivno pričakujem, da bodo vsi ljudje skorajda popolni? Ali jim dovolim nekatere nepopolnosti, kajti tudi oni dovolijo nekatere meni? Bo svet jutri boljši, srečnejši zaradi nečesa, kar sem jaz storil danes? Sem bil dovolj pozoren, dober in ljubeč do ženske ki jo ljubim? Bo vedela da je bila moja edina, da sem jo neizmerno ljubil, če se jutri zjutraj več ne zbudim?«
Pravijo, da, ko spoznaš ljubezen svojega življenja, se čas ustavi - ostaneš ujetnik večne sedanjosti. In res je: «Ljubin te, Mami - Za skaus!»
Lepo jesen vam želim…
Povezave:
Spremembe določil Ameriške CDC
Računalniško in laboratorijsko izdelana iluzija
COVID-19 groteska in Nuernberški Kodeks
Velika Polana, 23. september, 2022.