MARTINA

Martina Erlach, Študentka Naravnega zdravja - naravne higiene, dipl. ing. kem. tehnologije

Presna - surova hrana? Živeti le od sadja, nekaj zelenjave, semen in oreškov? O.k, sadni dan, mogoče teden, ampak leta življenja ob sadju? Prvič sem se zares s to možnostjo hranjenja srečala lansko jesen, februarja letos pa sem imela priložnost v Novem mestu poslušati predavanje Aloisa Kolarja o principih Naravnega zdravja – Naravne Higiene. Bolj iz radovednosti sem se ga udeležila, ker sem bila precej skeptična, da bi mi nekdanji (sicer netokmovalni) bodybuilder znal kaj uporabnega in koristnega povedati o sadju in prehrani nasploh. Še tik pred predavanjem sem imela občutek, da izgubljam čas, kaj novega pa naj bi sploh še slišala o prehrani in fiziologiji telesa?

Alois je začel precej ognjevito in bilo mi je všeč, vsaj dolgočasno ne bo, sem si mislila. Potem … dejstva, resnice o bolezni in zdravju, zmote o zdravilih – drogah navideznem zdravljenju, ''vuduistih''… nekatere znane, druge presenetljivo nove, logične, samoumevne… ampak… kaj pa beljakovine? Magična beseda, ki vzdržuje globalno gospodarstvo in trgovino. Ja, res, kaj je z beljakovinami?

Odgovor, ki mi ga je dal Alois, je bil zame dovolj prepričljiv: v obdobju največje rasti je v materinem mleku le 2,38 % beljakovin.

Primerjava vsebnosti beljakovin v materinem mleku do 6 in po 6. mesecu rojstva otroka:

Dnevi

Procent beljakovin

Od 1. do 8 dneva

2,38%

Od 20. do 40. dneva

1,79%

Od 70. do 120 dneva

1,49%

Od 170. dneva naprej

1,07%

Kot vidimo, se beljakovine v materinem mleku začnejo zniževati takoj, ko se otrokova rast začne upočasnjevati. Zelo zanimivo je opozoriti, da je odstotek beljakovin, najdenih v materinem mleku domala enak odstotku beljakovin v večini vrst sadja in zelenjave. Na primer: grozdje: 1,3% beljakovin, malina: 1,5% beljakovin, dateljni: 2,2% beljakovin ...
Vir: Alois Kolar, Beljakovine v prehrani človeka(2)

Z amino kislinskim bazenom, razgradnjo odmrlih celic in ponovno sintezo, pa mi je mehanizem sinteze telesnih beljakovin postal dejansko prepoznaven:

Amino kislinski bazen

Iz prebave beljakovin iz hrane in od sprejemanja beljakovinskih odpadkov od presnove le teh, ima telo na razpolago različne amino kisline, ki krožijo v krvnem in limfnem sistemu. Kadar celice potrebujejo te amino kisline, jih uporabijo - prisvojijo iz krvi ali limfe. Ta konstantno krožeč vir amino kislin se imenuje amino kislinski bazen; je kot banka, ki je odprta 24 ur dnevno. Jetra in celice kontinuirano delajo depozit in odstranjujejo odpadke amino kislin, odvisno od koncentracije aminokislin v krvi. Kadar je koncentracija visoka, jih jetra absorbirajo in shranijo, dokler ne bodo uporabljene. Kadar se nivo koncentracije amino kislin v krvi zniža zaradi porabe celic, jetra odložijo nekaj teh shranjenih amino kislin nazaj v sistem krvnega obtoka. Tudi celice imajo sposbnost shranjevati amino kisline, tako v primeru, da koncentracija amino kislin v krvi pade, ali če nekatere druge celice "zahtevajo" specifične amino kisline, celice lahko sprostijo te shranjene amino kisline v krvni obtok. Večina telesnih celic sintetizira več beljakovin, kot je potrebno za podporo življenja elice, zato celice preprosto vračajo te beljakovine v amino kislinski bazen in tvorijo v njem depozit. Ta amino kislinski bazen je zelo pomemben za razumevanje, zakaj Kompletne beljakovine v prehrani niso potrebne.
Vir: Alois Kolar, Beljakovine v prehrani človeka(2)

Žita… popolnoma nova je bila zame tudi informacija, da žita niso primerna hrana za človeka. Kot vegetarijanki so mi predstavljala osnoven vir energije: kosmiči, muesliji, kaše, polnozrnat, doma pečen kruh, testenine, riž …

Alois je govoril tudi o mleku in mlečnih izdelkih in me popolnoma pretresel z dejstvom, da ravno mleko vleče kalcij iz sluznice in kosti… da je hrana za teličke…

Odločitev je padla še pred koncem predavanja: »Hočem spoznati in živeti slog Naravnega zdravja!«

Začetek je bil kljub močnim dejstvom plah in negotov. Svoje je doprinesla tudi okolica. Kaj, samo sadje misliš jesti? Do takrat sem bila s svojim načinom življenja zgled: kosmiči z rozinami in banano za zajtrk, napitki na osnovi soje, dodatki vlaknin, vitaminov, mineralov, antioksidantov, najmanj dva litra vode dnevno, nasprotno pa hrana, predelana in bogata z E-ji, kava in alkohol izjemoma … potem pa so padale pripombe, da grem tokrat malo predaleč. Vendar se je moja vztrajnost obrestovala in ko me draga prijateljica prvič ni več pričakala s vprašanjem o kavici in piškotkih, temveč mi je ponudila skodelico svežih jagod, sem bila tako navdušena, da ji nikoli ni več prišlo na misel, da bi mi še kdaj ponudila kavo.

In reakcija domačih, prijateljev? Večina je predvidevala, da sem tokrat zašla v čudne, nenavadne stranpoti in da me bo hitro minilo. Mislim, da bi danes bili razočarani, če bi sedaj tak način hranjenja opustila. V tem času so si sledili pikniki, srečanja, kosila in večerje in vsi so z zanimanjem opazovali, kaj imam na krožniku. »Pa kaj ti res nič drugega ne ješ? Pa si prepričana, da je to dovolj«, so me spraševali…

Najtežje je bilo doma. Vedno sem pripravljala obroke z ljubeznijo tako do hrane kot do družine. Obroki navsezadnje predstavljajo tudi druženje, vse dogajanje in družabno življenje je povezano s hranjenjem. Potem pa kar naenkrat, ko je sin pripravljal mizo: »Zame ni treba krožnika, jaz bom samo solato za kosilo. Brez soli in kisa …« Sin me je plašno pogledoval, njegovo dekle tudi.

Še jeseni sem bila prav zadovoljna, da dekle zna kuhati in to zelo okusno, potem pa mi je postajalo čedalje bolj žal… zanikati vse dobrote kuhinje, poenostaviti obrok s skledo grozdja, šopom banan? Kar malo boleče spoznanje, da se odrekam temu delu svoje ženske narave in hkrati čedalje globlje spoznanje, da družini v bistvu škodim s tem, ko zanjo še vedno kuham… težka spoznanja, priznam.

Za življenje v slogu Naravnega zdravja – Naravne Higiene sem se odločila iz čistega navdušenja nad to edino resnično znanostjo življenja. Nisem se odločila pod pritiskom bolezni ali zaradi zdravstvenih težav oz. se jih niti nisem zavedala, dokler se niso čisto nepričakovano in po tihem začele kazati očitne spremembe v jakosti in trajanju mesečnega ciklusa… kar nekaj ginekoloških posegov sem imela v preteklih letih in iz meseca v mesec močnejše krvavitve so spet grozeče napovedovale post-operativno intenzivno nego. Po šestih mesecih sem pridobila tri dneve sproščenosti, vse skupaj se namreč začne in konča v dobrih dveh dnevih. Življenje je čudovito. Hvala ti…

Naravno zdravje – Naravna Higiena: dobila sem informacijo, razumela sem jo in s hvaležnostjo in navdušenjem jo sprejemam za svojo: odločitev za zdravje je v mojih rokah, na mojem krožniku – samo moja. O tej resnici rada govorim, hkrati pa prepuščam vsakemu človeku njegovo odločitev oz. odgovornost za njegovo zdravje. Nikoli nisem nestrpna. Nestrpnost do ljudi, ki jedo meso, mleko, žita mi je tuja, tudi sama sem leta živela na tak način, vedno pa sem bila odprta za nova spoznanja o zdravju. Vem tudi, da dokler se ne pojavi bolezen, večina ljudi ne razmišlja o njej in čeprav se veliko govori o preventivi, veliko ljudi niti ne pomisli, da bi sploh kaj delali narobe. Sama sem preventivo razumela na način, kot mi je bila privzgojena: pusto meso, dovolj mleka in mlečnih izdelkov, pa na srečo veliko sadja in zelenjave, čeprav večina toplotno obdelane ter dovolj gibanja in spanja. Moje besede, da na starost ostane zvesto le zdravje oz. bolezen, so prijatelji, sodelavci poslušali že leta nazaj. Njihova vprašanja so pogosta in rada odgovarjam nanje, z zanimanjem me poslušajo in če si kdo potem iz radovednosti privošči sadni dan ali sadni teden, sem srčno vesela.

Naučila sem se in danes razumem razvoj bolezni skozi sedem stopenj, čeprav se mi je v začetku prav to zdelo neverjetno, skoraj šarlatansko poenostavljanje bolezenskih znakov in stanj. Saj veste, 40.000 diagnoz...

Sedaj z navdušenjem razložim patološko verigo razvoja bolezni, prepričana, da se bodo ljudje ob prvem vnetju in povišani temperaturi spomnili, kaj to pomeni … in da se da pomagati na najbolj prijeten, naraven način: z obroki svežega, zrelega, dišečega SADJA, nekaj zelenjave in zelenjavnih sadežev, oreškov, semen, sadnimi in zelenjavnimi sokovi pripravljenimi doma. Pomemben je celoten življenjski slog, ne le prehrana.

Stopiče, 12.9.2006