PARAZITI
Alois Kolar, B.HSc.
“Stay away from lazy parasites, who perch on you just to satisfy their needs, they do not come to alleviate your burdens, hence, their mission is to distract, detract and extract, and make you live in abject poverty!” ~ M. Johnson
Znanost o parazitih pove veliko in če si drznemo pogledati človeška razmerja od blizu bomo v nekaterih delih videli jasno opredeljene lastnosti ki so sinonimne parazitom.
Znanost nas uči, da obstajata dve vrsti parazitov, makro in mikro. Makro paraziti živijo v različnih življenjskih obdobjih v različnih gostiteljih. Vstopijo, posesajo gostitelja do suhega in se potem premaknejo v drugo fazo življenja v naslednjega gostitelja. Enako velja za nekatere parazitske odnose, ko stranka vidi vse koristi ki jih lahko pridobi od nekoga drugega in nato vstopi v razmerje z njim/njo.
Druga vrsta parazitov se imenuje mikro paraziti ki se lahko prenašajo iz enega gostitelja na drugega z vsemi oblikami kontakta. Enako velja za ljudi ki se v krajšem časovnem obdobju gibajo od ene osebe do druge v upanju, da bodo pridobili boljše dobrobiti kot jih trenutno dobivajo - prejemajo v svojem aktualnem razmerju.
Paraziti vstopijo v parazitske odnose z upanjem, da bodo pridobili pozornost, naklonjenost, ljubezen, tovarištvo, materialne stvari, denar, torej socialne, ekonomske koristi, morda tudi profesionalen razvoj ne da bi sami sploh kaj prispevali v odnosu, ostanejo pa v takšnem razmerju le tako obdobje, ko neprestano prejemajo koristi ali dokler ne najdejo neke druge opcije (kandidata ali kandidatko), ki bo ponudila večje možnosti, koristi zanje. Prav tako hitro zapustijo neko razmerje takoj, ko ne potrebujejo več ugodnosti ki so jih pridobili v času neke zveze, partnerstva.
Razume se da v nekem razmerju oba partnerja vedno srečata na polovici poti do vsega, kar je potrebno postoriti, če pa v nekem razmerju zlahka vidimo da je ena od strank v razmerju samo zaradi prej omenjenih koristi, nefunkcionalna, ničesar ne prispeva in živi na račun druge/drugega, potem je jasno da gre za parazitski odnos.
Skoraj vsakdo izmed nas pozna kakšen primer parazitiranja, kjer se na primer mož potika po vseh možnih gostinskih lokalih, doma ne naredi ničesar, žena pa v hudi vnemi skrbi še zanj, za otroke, za dom — vse postori sama. Po vrnitvi macha domov, prepojenega z alkoholnimi hlapi iz takšnih pivskih podvigov običajno sledi cela salva obtoževanj, zmerjanj, zaničevanja tako žene kot otrok. In vse to žene leta in leta stoično (nerazumno) prenašajo in upajo na boljše čase.
Naslednja opcijo parazitizma ki jo prav tako velikokrat srečamo je, da že odrasli otroci ki ne želijo redno študirati niti zaposliti in se vsake toliko časa vpišejo na kakšen tečaj, pridobijo kakšen Vpis in tako skušajo pridobiti štipendijo ali vsaj preživnino od enega od staršev, največkrat očeta. Nikakor nočejo zapustiti družine iz katere izhajajo in si ustvariti svojo družino, skrbeti zanjo, se grobo vmešavajo v medsebojne odnose in izsiljujejo starše da naredijo vse, kar ti psihotično parazitski odrasli »otroci« hočejo. Nočejo študirat, nočejo v službo, samo parazitirajo doma kjer zahtevajo zase vse koristi, gratis seveda!
Posebej nevarne znajo biti odrasle hčere ki nikakor nočejo v službo. Tiste hčere, ki so uspešno preparazitirale “kontinuirano” redno izobraževanje v katerem redko dokončajo celo Srednjo šolo - in to do svojega 26 leta starosti, gledajo z optimizmom v prihodnost uspešnega parazitiranja, zato se velikokrat zgodi, da »prinesejo domov« — rodijo otroka, za katerega niti same ne vedo kdo (ali koliko moških) bi lahko bil(o) njegov oče; ko se vznemirjenost starša ali staršev poleže, »prinesejo domov« še enega, ves čas pa udobno živijo na račun davkoplačevalcev in staršev, njenega otroka ali otroke pa morajo čuvati starši vedno, kadar se parazitska hči znova podaja na svoje megalomanske pohode ki lahko trajajo več dni, objeta vsaj v alkoholne hlape, največkrat v družbi narkomanov, prepojena z uličnimi drogami... Če ne najde nikogar ki bi skrbel zanjo in za njenega/njene otroke, so zopet tesno prisesa na starše, jih morda celo izsiljuje, v nekaterih primerih pa celo pretepa in jim vzame denar za svoje potrebe. Doma pa ne naredi čisto nič, zahteva da mati naredi zanjo vse!
Vsak izmed nas iz svojega okolja pozna vsaj desetino «ne-uspešnih ex študentk» ki so uspešno, brez resnega študija in dela preživele 26 let svojega življenja (velja samo za Slovenijo - v drugih državah «socialne institucije» niso tako butaste), na račun starša ali staršev, nato s točno odmerjenimi intervali zaporednih rojstev dosežejo to, da gredo v prvič v službo šele pri 45 letih ali kakšno leto kasneje - v posmeh vsem delovnim ženskam Slovenije! Ponudba ki jo nudijo CSD Slovenije je namreč izredno mamljiva: za «mater samohranilko» (v bistvu je njen dojenček - otrok samohranilec, saj on živi sebe in mater z denarjem CSD - davkoplačevalcev), katera mesečno prejme cca €900, za ogrevanje pozimi €500, za oddih €450, vse to in še več, brez dela. Če primerjamo medicinsko sestro ki zasluži mesečno €1000 ali €1100 in mora poleg dela plačati otroški vrtec od €350 - 450, odvisno od lokacije kjer živi, ima «mati samohranilka» ki ne hodi v službo za nagrado še otroški vrtec brezplačno… Običajno ali navidezno živijo doma pri starših kjer je vse zastonj, s partnerjem ali zakoncem ki prinaša še dodatno «finančno injekcijo» zanjo. In kakšne bodo njihove hčere? Zelo verjetno je, da bodo ravnale podobno, kot so njihove (ne)uspešne, parazitsko naravnane matere.
Med svojim bivanjem po svetu sem opazil ogromno parazitiranja tudi v Južni Ameriki, velikokrat je prišlo do umorov, skoraj vsak dan so mediji poročali tudi o tem. Tudi tam lahko opazimo ekstremno parazitiranje na račun svojih staršev — odrasli parazitski otroci, ki so stari 30, 40 ali celo 50 let…
Parazitsko naravo ljudi lahko povežemo z njihovo vzgojo. Strokovnjaki trdijo, da ljudje ki so odraščali brez družinskih obveznosti, z majhnim nadzorom staršev (iz različnih razlogov, kot na primer prezaposlenost v službi, pijančevanje in nezainteresiranost enega od partnerjev...), postanejo psihično nezreli odrasli, brez da bi imeli občutek za razumevanje potrebe drugih ljudi, niti ožjih članov družine iz katere izhajajo.
Parazit se psihotično razvija in postane pravi strokovnjak za ravnanje z ljudmi okoli nje/njega ali družine, ko pa je zastavljena korist zanjo ali zanj izčrpana, te ljudi preprosto zavrže. Tudi svoje starše — ko jih več ne potrebuje. Veliko ljudi se pogosto oklepa parazitskih odnosov v upanju na prihodnjo korist, kot so naivna hvaležnost, poroka in lahko, brezdelno življenje – tudi na tem področju prednjačijo parazitske »hčere«, čeprav se zadnje obdobje tudi parazitski »sinovi« hitro učijo od njih.
Večina takšnih relacij propade saj parazit vedno in povsod misli samo nase, na svojo korist. Kadar pa parazit dobi občutek, da se takšna parazitska zveza utegne prekiniti (starši, družina iz katere izhaja, partnerstvo), parazit običajno burno »vstopi« v fazo preživetja, psihotično pobesni, začne preklinjati, vpiti, obtoževati da so starši krivi da je ona/on takšna/takšen, groziti, razbijati predmete — jih metati v stene in po tleh, popljuva ali celo fizično obračuna (tudi s staršem, starši), jih obtožuje za izdajo in grozi s Centrom za Socialno Delo, če samo začuti, da morda ne bi mogla/mogel še naprej uživati vseh do sedaj izsiljenih parazitskih ugodnosti.
Paraziti so vsi brez izjeme brez empatije in v psihozi verjamejo, da so vsi ostali (vključno z njihovimi »sužnji« starši ali staršem) viri sredstev, katera pripadajo prav njim in samo njim – brez dela, seveda…
V takšnih primerih morajo starši takšnih vsiljivih, parazitsko naravnanih odraslih otrok ki še vedno živijo v domu svojih staršev brez prihodkov, brez službe – prav tako tudi morebitni partnerji ostati trdni, nepopustljivi in jim pokazati vrata v resnično življenje, kjer mora vsako živo bitje po končani fazi odraščanja delati in skrbeti zase, za svojega otroka če ga ima ali za svojo lastno družino (otroke, partnerja, moža), ne pa lagodno parazitirati na račun svojih staršev — torej družine iz katere izhaja! Žal je zaradi institucij ki takšno parazitiranje podpirajo, to mogoče šele po doseženi starosti 26 let - takšnega psiho-fizično zdravega, odraslega potomca.
Takšni so Zakoni življenja, če jih ne živimo, ne moremo biti srečni...
Še en nasvet, če jih samo vidite, se jim izognite na daleč!
Prijazen pozdrav, Alois
P.S.
Vsakršna morebitna primerljivost s kakšnimi podobnimi primeri, ki jih morda poznate je zgolj naključna — dogajanja parazitizma so povsod po svetu bolj ali manj enaka, ne glede na kulturno razvitost. Razlikujejo se le glede na finančne prihodke posamezne države, regije.
V svetovnem merilu je Slovenija raj za parazite, nobena evropska država ne Anglo-Ameriški svet (GB in obe Ameriki, Kanada, Australija), ne Rusija niti Azija nimajo tako butastih zakonov kot Slovenija, ti prav vlečejo v parazitizem, Centri za socialno delo pa ga močno zagovarjajo, celo vzpodbujajo: “Vse za tiste ki nočejo študirat niti delat!”
Centre za socialno delo je potrebno ukiniti!
Velika Polana — Slovenija, 17.01.2020.