“DOKAZ” O OBSTOJU VIRUSA JE PREVARA

Alois Kolar·11 Oct at 11:04 pm

Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)

»Ko smo hodili na medicinsko fakulteto, nismo zares cenili dejstva, da se na eni ali drugi strani ograje vrti velik denar. Za vse nas je pomembno vedeti, ali obstajajo virusi ali ne, vedeti hočemo resnico. Pomembno pa je, ali prodajate cepiva virusom,« je v intervjuju z dr. Tomom Cowanom v začetku tega meseca dejala dr. Lee Merritt .

Številne vodilne zdravstvene ustanove po svetu trdijo, da je mogoče viruse zaznati na enak način, kot znanstveniki v laboratorijih zaznavajo eksosome. Eksosomi, ki imajo premer med 30 in 150 nanometri, so najmanjša vrsta zunajceličnih veziklov, kar jih pozna človek. To so majhni materiali, ki potujejo v celice in iz njih, da bi prevažali snovi.

»Eksosome je mogoče najti. Enako velikost, enako morfologijo in isto vrsto genskega materiala na točno tak način,« je dr. Cowan povedal dr. Merritt.

Vir: Virus, ki povzroča Covid-19, NIKOLI ni bil izoliran v laboratoriju – pojasnjujeta dr. Lee Merritt in dr. Tom Cowan

Meni, da bi moralo pomanjkanje podatkov o SARS-CoV-2 postaviti pod vprašaj tudi to, ali so drugi virusi ki naj bi povzročali znane bolezni, kot so zika, ebola in celo HIV, resnični. V skladu z zakonom o svobodi informacij je vložil zahteve, s katerimi je od vlade zahteval objavo znanstvenih člankov, ki opisujejo »izolacijo, čiščenje in karakterizacijo katerega koli virusa SARS-CoV-2 od katerega koli človeka s tako imenovanim COVID-19«, vendar mu nobenega niso mogli predložiti.

»Vprašali smo tega tipa ... 'Ali lahko najdete SARS-CoV-2 v kateri koli tekočini katere koli osebe, za katero pravite da ima COVID-19?' Rekel je ne. [Vprašali smo], zakaj ne? 'Ker ni dovolj 'virusa', da bi ga našli,'« se je spominjal dr. Cowan.

On in njegovi kolegi so strokovnjake virologe vprašali tudi, ali je bil SARS-CoV-2 uspešno izoliran in sekvenciran. »In oni pravijo: 'Nimamo [dokazov],'« je dejal dr. Cowan.

Poglejte prosim video.

On in njegovi kolegi so izvedli obsežne preiskave, v katerih so uradnike povsod, vključno s tistimi iz Nacionalnih inštitutov (NIH) za zdravje, Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) ter celo strokovnjake virologe v laboratorijih, kot sta tisti na Univerzi Yale in Inštitut za virologijo v Wuhanu, spraševali, ali so v tekočinah bolnih ljudi opazili “virusne” delce.

"Tega preprosto ni mogoče storiti z nobenim patogenim virusom," je dejal.

Pojasnil je, da se virusni material, tako kot eksosomi, odvzame neposredno bolni osebi in nato podvrže postopku "maceracije, filtriranja in ultracentrifugiranja". Znanstveniki lahko celo pokažejo morfologijo materiala ali okarakterizirajo njegov genom. Vendar ni bilo dejansko nobenih dokazov, da bi bilo to pri “virusih” pravilno izvedeno.

Mit o okužbi

“DOKAZ” O OBSTOJU VIRUSA JE PREVARA, image #2

V svoji knjigi »Mit o okužbi« dr. Cowan precej časa posveča vsem okoljskim, električnim in kemičnim vzrokom pandemij ter prepričljivo dokazuje, da si ni treba izmišljevati zgodb o »morilskih virusih«, ko obstaja toliko drugih očitnih dejavnikov in vzrokov, kot so elektrifikacija, sevanje, plini (metan, ki bi lahko bil pravi vzrok za malarijo), kemične zastrupitve (npr. DDT, ki bi lahko bil pravi vzrok za otroško paralizo), stenice (ki bi lahko bile pravi vzrok za črne koze) in mnogi drugi.

Avtorji v bistvu predlagajo, da je tako imenovano »okužbo« mogoče pojasniti s skupno ali množično zastrupitvijo na nekem območju – s tem, da so vsi izpostavljeni isti toksičnosti/pomanjkanju, ki povzroča bolezen. Pojavi se določen vzrok (vsi ljudje na istem območju so izpostavljeni strupenim elektromagnetnim poljem, strupenim plinom ali strupenim kemikalijam ali pa so vsi izpostavljeni slabim sanitarijam) in nato se pojavi bolezen, pri kateri imajo vsi podobne simptome. Ni treba, da bi se kdo »okužil« ali »prenašal« karkoli – vsaj ne na fizični ravni v smislu delcev ali virusov.

Vir: Recenzija knjige, Mit o okužbi, avtorja dr. Toma Cowana in Sally Fallon Morell

So bile črne koze primer medicinske propagande?

“DOKAZ” O OBSTOJU VIRUSA JE PREVARA, image #3

Generacije so nas privajali na prepričanje, da so črne koze zelo nalezljiv, neselektivni in smrtonosen “virus” – da je po vsem svetu ubil milijone ljudi in da nas je pred njegovimi grozljivimi posledicami rešil le razvoj cepljenja. Vendar pa je tisto, kar se običajno šteje za ustaljeno zgodovino, morda posledica sodobne medicinske propagande, saj obstaja še ena zgodba da: cepiva niso izkoreninila črnih koz, ampak so težavo dejansko poslabšala!

Edward Jenner, pogosto imenovan "oče imunologije", je začel eksperimentirati na kravah, potem ko je slišal, da je lokalni kmet očitno pridobil imunost proti črnim kozam tako, da se je cepil z izločki kravjih koz.

“Doktor” Edward Jenner ni opravljal nobenih izpitov in je na Univerzi St. Andrews kupil medicinsko diplomo za 15 funtov šele po dvajsetih letih prakse. Njegovi nasprotniki so ga imeli za nečimrnega, razdražljivega, zvitega in pohlepnega – za »samozavajajočega šarlatana«, ki je izpuščal ključne informacije in zanikal lastne ugotovitve, nato pa jih je ponovno potrdil ko mu je to ustrezalo. Kljub temu mu je uspelo prepričati vplivne elite o svojih prepričanjih in od parlamenta prejel 30.000 funtov nepovratnih sredstev (približno 3 milijone funtov v današnjem denarju) za nadaljevanje dela.

“Doktor” Edward Jenner ni opravljal nobenih izpitov, na Univerzi St. Andrews je kupil medicinsko diplomo za 15 funtov šele po dvajsetih letih prakse.

Zakon o cepljenju iz leta 1853 je v Angliji uvedel obvezno cepljenje vseh dojenčkov, mlajših od treh mesecev. Pred tem je bila dvoletna stopnja umrljivosti zaradi bolezni 2000, osemnajst let pozneje, med pandemijo leta 1871, pa je dosegla 44.800. Ocenjuje se, da je bilo cepljenih 90 % tistih, ki so zboleli.

“DOKAZ” O OBSTOJU VIRUSA JE PREVARA, image #5

Nasprotovanje cepljenju se je krepilo, saj se je stanje slabšalo, ne izboljševalo! Ogromno število ljudi po vsej državi je bilo zaskrbljenih, da je cepivo nevarno in nepreverjeno. Starše so kaznovali z globami in zapornimi kaznimi, če niso želeli cepiti svojih otrok, vendar njihova predanost cilju ni omahnila. Zaradi ostrega, vztrajnega in aktivnega nasprotovanja je butasti angleški parlament leta 1898 končno sprejel zakon, ki je odpravil kazni in staršem omogočil da se sami odločijo, ali bodo cepili svoje otroke.

Prava težava pri črnih kozah je bila umazanija in pomanjkanje higiene, je domneval sir Edwin Chadwick.

V svojem istoimenskem eseju o črnih kozah dr. Vivian Virginia Vetrano piše:

»Če bi se na začetku črnih koz zatekli k higieni ... ne bi prišlo do zapletov in le redko bi prišlo do prave pustule.«

V tistih časih so bili pacienti prisiljeni v posteljo, v toplih sobah, z umazanimi odejami in zaprtimi okni. “Doktorji” so namestili gazo, prepojeno z jedkim živosrebrovim kloridom ali karbolno kislino, in tesno zavezali obloge; bele krvničke so bile uničene; gnoj ni mogel uiti; toksičnost se je povečala in neizogibno je sledila druga vročina.

Zdi se, da poseg “doktorjev” medicine ni izkoreninil bolezni, temveč jo je še poslabšal. Vir: Črne koze: mit o cepivu?