DARJA

Darja Marguč, študentka Naravnega zdravja - naravne higiene, Univ. Dipl. Ekon.

Kako sem jaz prišla do Aloisa Kolarja in z njim do optimalne prehrane in načina življenja? Tudi jaz sem ena izmed tistih ki jih je diagnoza "doktorjev medicine" postavila v situacijo da dobijo res dober razlog za korenite spremembe življenja.

Odkar pomnim sem bila »požrešna«. Požrešna za vse, hrano, materialne dobrine, denar, življenje. Venomer me je nekaj gnalo, neka nervoza, da bom nekaj v življenju zamudila in sem se trudila biti v istem času na različnih mestih. Tako sem hitro živela, pretirano delala, pretirano »športala« in »žurala«, pretirano jedla in nič spala. Spanje in počitek nista bila v kontekstu z mojim načinom življenja, saj zanju enostavno ni bilo časa. Namesto počitka sem »nadoknadila« energijo s hrano in s tem nevede še bolj obremenila že tako izčrpano telo.

Moram priznati, da sem bila psihično precej nestabilna, najraje sem se »praznila« med domačimi, saj so bili neke vrste moj ventil, niso mi pretirano zamerili in šele, ko sem včasih presegla mejo tolerance moje mame, ki je dokaj visoka in se z očetom sploh več nisem pogovarjala, sem opazila, da je očitno z menoj nekaj narobe.

Vendar poti iz tega začaranega kroga nisem in nisem našla. Zavedala sem se, da se počutim grozno, če zadeve zadržujem v sebi in pretekle dogodke kar naprej premlevam in se nato bašem s hrano, ker se takrat čisto dobro počutim in me tisti trenutek ne obremenjuje nič drugega, vendar vsi moji sklepi in ugotovitve, da tako dalje več ne gre niso nič pomagali.

Kazala sem vse simptome živčne izčrpanosti; razdražljivost, občasna črnogledost, utrujenost, pomanjkanje interesa za osebno higieno in izgled, pretirana ješčnost, pomanjkanje kreativnosti, nezadovoljstvo s samo sabo, ljubosumje, zavist, bila sem polna strahov in pretirane skrbnosti… vendar o tem prej nisem imela pojma, vsega tega se spominjam šele zdaj.

Tako, da me to, da sem bolna sploh ni tako začudilo, saj se v sebi že dolgo nisem počutila zdrava, čeprav sem navzven prekipevala od energije in zdravja.Če vprašate mojo bližnjo okolico, nihče ni ničesar opazil in sem se vsem zdela zelo pozitivna, odprta in samozavestna. Očitno sem taka samo hotela biti, nisem pa tega resnično čutila in res bila. Zadeva z mano je bila res zelo zapletena. Nisem in nisem mogla ugotoviti zakaj sem sama s sabo tako zelo nezadovoljna in to je bil tudi vzrok vseh mojih težav.

Zdaj se zavedam, da je bolezen v meni zelo dolgo nastajala in kazala mnoge simptome in opozorilne znake, vendar sem jih jaz vzela za vsakdanje in se skušala na njih navaditi, upajoč, da bodo minili.

Ko sem le postala pozorna na določene znake telesa, sem obiskala zdravnico in po skoraj dveh letih od tega prvega obiska, me je končno napotila na pregled tkiva bezgavke na vratu. Postavili so mi diagnozo: rak ščitnice in mi razložili edini način zdravljenja te zadeve; operativna odstranitev ščitnice in dela bezgavk na predelu vratu, morebitna terapija z radioaktivnim jodom in doživljenjsko uravnavanje hormonov s hormonskimi tabletami, kar naj bi bila na onkološkem področju samo »lepotna operacija«, kot so se izrazili.

Že vzgojena sem tako, da zavračam zdravila in kar se zdravljenja tiče prepuščam bolj ali manj vse naravi, zato se s tem, da bodo do konca življenja tablete moje nujne spremljevalke, nisem in nisem mogla sprijazniti. Začela sem iskati možne rešitve nastale situacije.

Že od nekdaj se zavedam dejstva, da je »vse v glavi«, samo tega nekako nisem znala prakticirati. Brala sem knjige o reprogramiranju uma, kako se soočiti z zadevo in premagati strah, vendar je bil v meni vselej prisoten nek dvom in »kaj pa če…«.

Zame je prišel trenutek heureke, kakor hitro sem začela prebirati literaturo Naravnega zdravja - Naravne higiene, ki jo je zame naročil moj Vladek.

Alois Kolar je hvala bogu poslal vso razpoložljivo literaturo, ki jo je do takrat napisal, kjer sem našla tudi članek o težavah s ščitnico in se zgrozila ob jasni razlagi vzroka za težave v tem delu telesa, saj mi do sedaj nihče od dr. medicine ni znal pojasniti zakaj do teh težav sploh pride. To je bil zame zadosten dokaz, da je to TO kar iščem. Torej reprogramiranju uma dodati še optimalni življenjski slog!
S tem sem se v trenutku poistovetila in sprejela odločitev, da je to zame prava pot.
Torej moj življenjski slog, ki je bil delno privzgojen in sem ga delno izoblikovala sama, je bil zelo podoben slogu, ki sem ga začela živeti z optimalnim - higienističnim načinom, kar se tiče gibanja na svežem zraku in soncu in opravljanja meni ljubih konjičkov. To kar sem morala zavestno spremeniti, je bil način prehranjevanja, odpravljanje v posteljo najkasneje ob desetih zvečer, omejiti šport na največ uro na dan, uvesti meditacijo ali vsaj sproščanje in se vsak dan sredi dneva zavestno odpraviti k počitku.
Med tem sem že stopila v kontakt z Aloisom, ki me je tudi povabil k sebi, da se osebno spoznava, našel čas v svojem natrpanem urniku za skoraj cel dan izvajanja celotnega sloga Naravnega zdravja – Naravne Higiene z mano in me vsakih nekaj dni poklical, vzpodbujal in svetoval. Povedal mi je, da imam zares dobre možnosti da ozdravim le, če bom dosledno živela slog Naravne Higiene. »Nikakršno navidezno zdravljenje medicinske stroke ali alternative ne zdravi, zdravi vedno le telo samo, če mu boš zagotovila preproste osnovne pogoje«, je še dodal…
Sprva je bilo nekaj težav okoli mono-obrokov, vendar sem bila zelo vztrajna in se je moje telo navadilo na take obroke že po prvem mesecu. Sama sebi sem se zdela neuporabna zaradi zgodnjega odpravljanja v posteljo in vsakodnevnih počitkov, vendar sem se zmeraj bolj zavedala pomembnosti počivanja in spanja, saj so se začeli počasi pojavljati prvi simptomi samozdravljenja in tudi spremembe na psihi. Šla sem skozi fazo osamitve, ko sem predvsem želela biti sama in v miru premlevati svoje stanje in se nekritično ukvarjati s seboj, saj sem to počela prvič v življenju. Nato je na dan privrela moja neučakanost in zadirčnost, jeza, žalost, ljubosumje in kritika drugih, kako mislijo samo nase… Počasi sem postajala psihično stabilnejša, začela sem se zavedati dejstva, da je zaupanje vase ključnega pomena in da moram imeti najprej rada sebe in si zaupati. To spoznanje je v meni vzbujalo nove dobre občutke, saj je bilo zaupati sebi tako veliko stvar, kot je življenje, popolnoma nova zadeva.
Ni lahko naenkrat, pa čeprav je to življenjskega pomena začeti zaupati vase, v svoje telo, ki je bilo do se daj zame manjvredno in vsekakor ni bilo tako, kot bi si ga želela, zdaj pa naenkrat ugotoviti kako perfektno in samoozdravljivo je. In je!
Ni lahko, občutek je pa božanski, saj se zavedaš dejstva, da bo kako pač bo, zdaj je že odlično in samo to je pomembno.

Šele takrat se je zame začel pravi proces zdravljenja. Takrat se je v meni na novo razvil občutek za doživljanje trenutka, ki se dogaja tukaj in zdaj in opustila sem premlevanje preteklih dogodkov in strahov za prihodnje. O vsem tem sem že prej veliko brala in se trudila to vplesti v moj vsakdan, vendar sem to zdaj resnično občutila in udejanjila.
Pri vsem tem moram posebej poudariti kako veliko vlogo nosi podpora okolice. Moja mama je, kot bi rekla ona: »Hčera spet sem se ti pustila prepričati…«, skoraj nevede sprejela optimalni življenjski slog in ga dosledno izvaja z redkimi »kiksi«, saj ugotavlja izboljšave na počutju in izgledu. Vlado, moj »mož« je čudovita podpora mojemu čiščenju, vsaka čast! Alois in novi prijatelji iz kluba Naravnega zdravja – Club of Natural Health preženejo vse občasne oblačke. Kar se okolice tiče, pa velja rek, ki pravi: »Če hočeš spremeniti svet, najprej spremeni sebe!«.
Na lastni koži sem tudi spoznala, kaj pomeni »ne delati po sistemu«, torej kako tog in pristranski je naš zdravstveni sistem. O tem nikoli prej nisem razmišljala, redno plačujem dodatno zavarovanje in prispevke za zdravstveno zavarovanje, kar mi v dani situaciji naenkrat ni nič več pomagalo, saj nisem sprejela konvencionalnega načina zdravljenja, kar bi mi omogočilo koristiti bonitete bolniškega staleža.
Moje telo postaja vsak dan lepše, močnejše, psiha vsak dan bolj stabilna, manj dvomljiva vase, pozitivna in igriva. Življenje postaja vsak dan večja radost, ker strahovi vztrajno izginjajo. Pri tem ima veliko vlogo tudi študij resnične življenjske znanosti, Naravnega zdravja – Naravne Higiene, ki sem se ga lotila, takoj po pričetku izvajanja sloga Naravnega zdravja, ki je zame odprl popolnoma novo dimenzijo pogleda na svet; sem tudi članica Kluba Naravnega zdravja – Club of Natural Health.
Ja, tako je, ko živiš optimalni življenjski slog, slediš svojim občutkom in poslušaš svoje telo.
In še tako enostavno je po vrhu vsega.
Zdaj po osmih mesecih optimalnega sloga, celo že lahko vidim ljudi takšne kot so in se s tem dosti manj obremenjujem, kaj šele bo, se že v naprej veselim…
Maribor, 10.9.2006 10:06:00