PINA GARIN

Kadar me kdo, ki še ni prepričan in je iz tega ali onega razloga v dvomih glede moje zavzetosti za bivanje in ravnanje v harmoniji z naravnimi zakoni, kar je samo po sebi več kot samo podlaga za članstvo v klubu Naravnega Zdravja– Club of Natural Health, brez slabih namenov povpraša, zakaj sem poleg in odkod vsa ta moja predanost vodilom Aloisa Kolarja, Praktika Naravnega zdravja, tega svetlega oznanjevalca Naravne higiene - Naravnega zdravja v našem vsesplošno skrivljenem bivanjskem, doživljajskem, prehrambenem, pa s tem seveda čustvenem in miselnem, žal praviloma bolezenskem razkrojevalnem poteku nadvse prepričano odgovorim: »To je ja tako enostavno, naravno, preprosto in povsem samoumevno«.

Sama sebe s tovrstnimi vprašanji ne obremenjujem, saj tudi ne najdem nobenega utemeljenega razloga, da bi posebej premišljevala o samoumevnosti svoje življenjske odločitve ki mi veleva, da se z vsem srcem predajam tej svoji odločitvi. Kakorkoli drugače kot tako sploh ne bi znala misliti in ne zmogla živeti. Ta čut za naravnost vsega kar zaznavam, kar vidim in kar s svojim ravnanjem na slehernem koraku in na vseh poteh svoje pripadnosti udejanjam, mi je bil položen že v zibelko. Brez te prvinske notranje naravnave bi se zagotovo že pred mnogimi leti veliko pred dnem, ko mi je bilo dano izvedeti za spoštovanega gospoda Aloisa Kolarja, tega čudovitega oznanjevalca Naravnih principov s svojo tedanjo bivanjsko in osebnostno krizo ne bila spopadla s sredstvi poglabljanja vase in iz nje izhajajočega ravnanja.

Snidenje z Aloisom Kolarjem in vsem tem kar štejem zanjegovo Resnico, za njegov pa zdaj tudi moj bivanjski Nauk je moralo – o tem sem prepričana – slediti na moji življenjski poti kot nekaj povsem samoumevnega.

Do konca dni se bom z radostjo in zadoščenjem v srcu spominjala tistega poznega predlansko letnega večera, ko sva se z možem s potipo Avstriji prek Karavank peljala proti Ljubljani in sva po naključju, kakršnega prinese premagovanje spanca med umirjeno vožnjo prisluhnila neznanemu govorcu, gostu nočnega programa Radia Slovenija. Njegovo besedovanje me je pri priči do dna prevzelo. Kot prerojena sem srkala vase, lahko bi rekla kar vglobino duše njegove preroške, a hkrati tako zelo enostavne in samoumevne pozive k vrnitvi še ne ozaveščenih v objem naravne prvinskosti, ki jo je človeški rod na svoji navidezno čudežni civilizacijsko razvojni poti z neštetimi predelovalnimi tehnološkimi prehrambenimi in kajpak duhovno-doživljajskimi (pa ne nazadnje tudi medicinsko-zdraviteljskimi), a hkrati vse prej kot odrešilnimi nadomestki domala usodno zavrgel. Vse v imenu neke čudne znanosti…

Kar sem tisto noč po zaslugi radijskih valov slišala iz ust meni dotlej še nepoznanega Aloisa Kolarja me je človeško do te mere prevzelo, da sem ga še isto uro, čeprav v globoki gluhi noči, neposredno po prihodu s poti domov poklicala na telefonsko številko, ki so nam jo sporočili med potekom oddaje. Na moj pravzaprav nespodobni klic se je kljub nenavadni, zgodnji jutranji uri ljubeznivo odzval iz svoje hotelske sobe – in nič več kot to ni bilo potrebno, da sem postala neomajna pripadnica, bolje rečeno »vernica« njegovega oznanjanja Naravnega zdravja – Naravne Higiene, to je naravne znanosti o zdravju, njegovih neumornih pozivov k neizogibnosti slehernikovega samospoznavnega vzpenjanja na višjo raven zavedanja o sebi, o svojem telesnem in duhovnem zdravju, o vsem bivanjsko prvinskem kar je bistveni pogoj na težki poti reševanja samega sebe in celokupnega človeškega rodu ter planeta iz temačnega, strupnega objema v kakršnega smo ljudje s pričo grozljive brezumnosti svojih početij pahnili sami sebe in zdravje Narave katere del smo.

Sebi in vsem drugim bi rada zvestim in obenem tvornim sledenjem naukom Naravne Higiene, ki jo oznanja Sončna osebnost Slovenije 2003 gospod Alois Kolar - velikan našega časa prispevala svoj skromni delež k vračanju in ohranjanju telesnega in duhovnega zdravja v vsej prvinskosti.

Enostavno in samoumevno, mar ne? Če si želite trajno vitko, vitalno in zdravo telo, potem se nam pridružite…

Pina Garin

Ljubljana - Slovenija, 15. avgusta 2006