NOVI ŽIVLJENJSKI SLOG — 2 del

VESNA:

Že ko sem bila še deklica sem si zastavljala veliko vprašanje. Kje je
rešitev do srečnega in zdravega življenja? Morda kje teče voda, ki ozdravi
vse bolezni. Morda nekje raste roža, ki odpravi vse bolečine. Ko se zaljubiš
želiš, da bi ta ljubezen večno trajala. Ni lepšega da imaš lahko nekoga rad
in ti lahko ljubezen vrača.
Zdaj vem kje je rešitev, zdaj vem kje je zdravilo. Zdravilo nam raste v
naravi, tako, kot nam ga je pripravila mati narava. In to je sadje. Nastavlja
se pred našimi očmi, a mi smo zaslepljeni in tega ne vidimo. Raje gremo v
lekarno, potrošimo gore denarja za čudežne tabletke, da se lahko veselo
nažiramo s kuhano hrano. Na žalost, ljudje smo preveč pametni in moramo
zakomplicirat in sočno sadje,zelenjavo vreči v lonec in zabiti čas za
kuhanje. Da o izdelkih živalskega izvora ne izgubljam besed.
Ljudje,bodite pametni in se čimhitreje odločite da naravni življenjski
slog, to je prehranjevanje z sadjem. Za dosego vrhunskega zdravja ne bo
potrebno nobenega dodatnega praznjenja denarnice, le na tržnico ali pa v
samopostrežno trgovino morate na oddelek s sadjem in zelenjavo. Ne pa
tako kot sedaj, ko vam zdravniki in raznovrstne reklame, s katerimi ste
bombadirani vsaki dan v ogromni količini prepričujejo, da morate uživati na
goro raznih tabletk in ostalih dodatkov k prehrani ( razni jogurti z takimi in
drugačnimi bakterijami, taki in drugačni dodatki z raznimi encimi, vitamini).
Vsi vas zavajajo, kako je uživanje teh izdelkov zdravo. Stranskih posledic
vam pa žal ne razkrijejo. Pri raznih aspirinih, lekadolih pa vam na koncu
pove in to zelo na hitro, ali v komaj vidnem tisku, da se morate pred
uživanjem posvetovati z zdravnikom. Kdo pa se posvetuje z zdravnikom o
tem? Ko pridemo v lekarno smo se že odločili, da vzamemo čudežno
tabletko, ki bo rešila vse težave, in se za stranske učinke teh zdravil –
strupov sploh ne zmenimo. Hočemo rešitev takoj, brez tega, da bi za to bili
pripravljeni karkoli narediti. Še vedno se hočemo nažirati z kuhano hrano in
nalivati z raznimi napitki. Polna so nas usta, kako moramo nekaj narediti za
zdravo prehrano. Raje gremo pod nož, da odstranimo kile sala, ki smo ga
prijedli, kot pa se odreči polnemu krožniku.

Ko sva bila z Jankom na obisku pri sorodnici, ki so odstranili dojko
zaradi raka, sva videla žalosten primer. Na obisk nas je prišlo več. In vsi
smo ji prinesli nekaj za darilo. Midva sva ji prinesla polno vrečo zdravja –
sadja. Ena ji je prinesla vitaminske tablete. In zanimivo je bilo opazovati,
kako je sorodnica poslušala, kako naj bi te tabletke pomagale izboljšati
zdravje. Takoj ji je obljubila, da bo še dokupila teh tablet, kajti zdravje je
pač največ, kar imamo. Na mizo so nanosili polno razne hrane in ker midva
ne jeva drugega tudi nekaj sadja. Seveda je bila količina sadja za naju, kaj
šele, da bi ga jedli vsi odločno premajhna. Ker sva pred tem midva imela
obrok, nisva bila lačna in tako sva sadje prepustila drugim, da so ga jedli.
Na mizi je bilo tudi košček lubenice. Ko so jedli lubenico, je ena, ki je prišla
na obisk dejala, da so znanstveniki ugotovili, da lubenica zelo pomaga v
boju proti raku. In ne boste verjeli, da ta, ki so ji odstranili dojko, na to
izjavo sploh ni bila pozorna. Kot, da je ni bilo. Za tabletke, ki so ji prenesli,
pa je bilo strašno zanimanje. Tisto, kar pa je pripravila narava, pa je
nezanimivo. Kakšni smo postali ? Nasedamo obljubam farmacevtske
industrije, kako je vsemogočna in da zna pozdraviti vsako bolezen. Za
AIDS tudi obljubljajo že 20 let, da so tik pred tem, da bodo odkrili zdravilo,
pa ga še do danes niso. Vedno se nato izgovarjajo z nekim nedorečenim
opravičilom, da oni niso nič krivi, da še ni zdravila. Za gripo pa zdravilo
iščejo že 60 let.
Zakaj bi vam morali zdravniki odstranjevati organe,če pa ima vsak
organ svojo funkcijo. Zakaj vam bi morali menjati zobe z umetnimi,če pa
lahko imate svoje. Na srečo imam še vse svoje zobe, in na srečo mi niso
odstranili še nobenega organa in srečna sem, da je tako. Moja mami pa ko
je bila stara 40 let,so ji odstranili maternico in jajčnike. Po tihem sem se
bala,da tudi mene čaka isto. Zdaj se tega ne bojim več.

Največja stvar ki me je obremenjevala skozi mojo mladost je
mesečno perilo.
Krvavitve so bile močne,vse skupaj je trajalo najmanj en teden, raje več.
Vsaj dva dni sem morala obležat v postelji in sililo mi je na bruhanje.
Ščitnica se mi je povečala in s tem nastale zdravstvene težave. Še
najstnica sem morala jemati hormonske tablete. Spoznala sem
Janka,želela sva si ustvarit družino, pa zaradi jemanja hormonskih tablet
za ščitnico nisem mogla takoj zanositi. Spet hormonske tablete,da bom
lahko zanosila. Na srečo je na svet prijokal Rok s carskim rezom. Sinko je
rasel ,želela sva imeti še enega otroka, pa spet nič. Spet hormonske
tablete za zanositev. Vesela sem bila,da bom spet dobila drugega otroka, a
ultrazvok je pokazal, da posteljica je,ploda ni. Čiščenje! Kaj zdaj? Počakat
bo treba. Brez zdravniške pomoči je v meni začel rasti drugi sin. Bila sem
presrečna. Proti koncu nosečnosti, pa so zdravniki ugotovili goro
nepravilnosti pri otročičku. Začeli so se prerekali med seboj,zakaj so
čakali tako dolgo,ker je že prepozno za splav. In vse to v pričo mene, da
sem bila vsa pod stresom. Pa taka njihova skrb za porodnico. Vzeli so
plodno vodo. Izvid je pokazal, da je vse vredu.
Erik se je rodil zdrav s carskim rezom, le eno ledvička je malo
povečana,kar je pogosto pri dečkih. Uf,sem se oddahnila. Erik je zdaj star
13 let in nič mu ne manjka.

Moja težave z mesečnimi krvavitvami so se začele bolj stopnjevati.
Krvavitev je trajala 14 dni. Odšla sem k zdravnici, ki je predpisala tablete za
vstavit krvavitev. Nato menstruacije ni bilo tudi več kot 2 meseca. In
ponovno k zdravnici, ki me je napotila v laboratorij,če sem noseča. Seveda
nosečnosti ni bilo, zato tabletke za sprožit krvavitev. In tako se je ponavljalo
v začaranem krogu. Menstruacija za ne ustavit, menstruacije od nikoder.
Tablete na tablete. Zdravnica se me je že naveličala,ker sem bila kar
naprej na njenih vratih. Predlagala mi je hormonske tablete za
preprečevanje nosečnosti. Z obljubo, da bodo rešile mojo težavo.. Ok,sem
si rekla,druge rešitve ni. Začela se je pojavljati depresija, ki je postala
vedno hujša. Telo mi je počelo postajati vedno bolj napihnjeno. Začele so
mi zatekati noge in roke. Če sem zjutraj še lahko obula čevelj, sem ga
zvečer komaj spravila iz noge. Roke so postale kot bi me opikale čebele,
vse odtekle. Da se je začela povečevati teža raje ne govorim. Začela me je
vedno bolj pogosteje oblivati vročina po vsem obrazu, da sem izgledala,
kot bi se ga napila. In ta naval vročine in krvi v glavo je vedno nastopil, ko
sem najmanj pričakovala. V meni je začela zastajati voda. Uriniranje je
postalo pravi napor. Kljub temu da sem spila veliko tekočine, voda ni hotela
iti normalno iz mene. Bila je gosta in smrdeča. O svojih težavah sem se
posvetovala z zdravnico. Potolažila me je, da so to težave žensk, ki pridejo
v meno. Vendar pri mojih 33 letih je mena vseeno veliko prehitra. Saj je
normalna starost ženske , ki pridemo v meno okoli 50. leta. Po 10 letih,
sem po nasvetu morala prenehati s hormonskimi tableti,telo se je začelo
upirat,je dejala zdravnica.

Žal pozno,a še pravi čas sva z Jankom dobila v roke prave
informacije in prešla na nov življenjski slog. Krvavitve ima zdaj redno vsak
mesec, le tri dni,neprimerno šibkejše ,brez bolečin in vonja. Komaj čakam
da jo ne bom imela več,ker ni potrebna.
Tudi bolečine v hrbtenici so zgodovina. Zvečer ko sem se ulegla v
posteljo nisem nikakor našla pravega položaja. Bolečine so bile tako
močne,kot da bi me zagrabil krč in so šele po nekaj minutah popustile.
Slikanje hrbtenice je pokazalo,da imam nabrane kristalčke (kalcinacija).
Rešitev bi bila spet jemanje tablet proti bolečinam, za kar se na srečo
nisem odločila.
Zdaj je moja hoja postala bolj lahkotna in mehkejša in sploh pri hoji
po klancu navzdol ne obremenjujem več tako kolena. V kolenih mi še
vedno nekaj škriplje,a sem prepričana, da bo tudi to minilo. Tudi pri prvih
jutranjih korakih me v pete ne zateguje več.
Sedaj ko to pišem, z ženo veva in sva prepričana, da je bila odločitev za sadjejedstvo pravilna in obžalujeva
samo to, da za to nisva vedela prej. Sicer ne vem, če bi takrat sprejela enako odločitev. Vendar nama ni žal, da sva to
storila sedaj.

Verjetno boste vprašali, kako se sedaj prehranjujeta najina otroka. Še
vedno sta na meščanski prehrani. Vendar je veliko obrokov pri njima
postalo sadje. Tako sedaj pojesta neprimerno več sadja, kot sta ga pred
najino spremembo. Ker midva ne kuhava več, si kuhane obroke pripravljata
sama. Pri njuni starosti, to lahko naredita brez težav. Če pa nama naročita,
pa jima pripraviva tudi midva. Vendar, ker pri pripravi hrane, to hrano ne
poizkušava vesta, da hrana ne bo pravilno osoljena ali začinjena. Zato si
najraje obroke pripravita sama.

Je pa v današnji družbi imeti otroka, ki se bo prehranjeval samo z
sadjejedstvom problem. Družba je za silo sprejela vegetarijance, kaj več pa
ni pripravljena storiti. Že sam zdravstveni sistem ne podpira sadjejedstva,
saj mi farmacevtske industrije, ki je industrija strupov in smrti ne
potrebujemo. Tukaj pa se mi moramo boriti proti sistemu, ki hoče nas in
naše otroke držati zastrupljene in posledično kovati ogromne dobičke. Kar
naprej nam vsiljuje razna cepljenja, ki so samo zastrupljanje organizma z
zelo močnimi strupi. Kar naprej imamo razne preglede z vsemogočimi
aparaturami. Pri tem jih ne skrbi naše zdravje, temveč samo njihov
zaslužek. Zavedati se moramo, da ultra zvok deluje podobno, kot
mikrovalovna pečica. Da je razno slikanje z mamografi ali rentgeni,
obsevanje ljudi z smrtno nevarnimi žarki, ki so nevarni za človeško zdravje.
Poleg tega pa več pacientk zboli zaradi mamografa, kot jih z njim odkrijejo.
Ko nekateri rakovi bolniki, ki jim je medicina namenila samo še nekaj
trenutkov življenja spremenijo način življenja in prehranjevanja, s tem pa
zdravnike in njihove strupe, kemoterapijo in obsevanja vržejo stran in se
pozdravijo samo z prehrano so za zdravnike nezanimivi. Tako lahko sami
vidimo, da uradna medicina njihove ozdravitve ne priznava, kaj da bi jo
šele preučila in bi iz tega lahko potegnila določene ugotovitve. Oni še
vedno vstrajajo na starih srednjeveških načinih zdravljenja. Zdravniki do
sedaj še niso pozdravili nobene bolezni. Vse, kar z svojimi strupi naredijo
je, da bolezen, ki je čiščenje organizma, samo potlačijo. Če pogledamo
rakove bolnike, vidimo, da jih zdravijo z kemoterapijo. Vendar pozabljamo,
da če bi zdravili zdravega človeka, kot zdravimo bolnega, bi ta zdravi
človek zbolel. Mi pa po tem postopku zdravimo bolnega človeka. Kar
poglejmo osebje, ki dela z temi bolniki. Vsi nosijo neke priponke, ki jim
merijo količino škodljivega sevanja, ki so ga prijeli. Vendar moramo vedeti,
da ti ljudje v svojem življenju prejmejo manjše doze škodljivega sevanja,
kot bolnik pri enkratni terapiji. Kje sedaj tu logika, da bolne ljudi naredimo
še bolj bolne. Saj so še v srednjem veku zdravili bolje.
Ko smo zdravi, pod narekovaji, nam zdravnik pravi, da moramo
nujno jesti vse, ker nujno potrebujemo proteine za rast in obnovo mišic,
mleko za močne kosti, sadje zaradi vitaminov, maščobe zaradi razno nujno
potrebnih kislin. Ko pa po njihovem zbolimo, nam pa ta isti zdravnik
prepoveduje jesti ravno tiste stvari, ki jih prej nujno potrebujemo za svoj
obstoj.
Tipičen je primer soli. Zdravniki pravijo, da nujno potrebujemo sol,
ker z potenjem izgubljamo soli. Ko pa priješ diabetes, ti isti zdravnik pravi,
da moraš nujno opustiti uživanje soli. Kaj je sedaj resnica? Ali se bolnik z
diabetesom ne poti. Kaj sedaj ne potrebuje več mineralov?
In še nekaj je vpijoče. Starejše ljudi tare krhkost kosti. Starostna
meja pa se zmanjšuje. Zdravniki pravijo, da je mleko najboljši dobavitelj
kalcija za organizem. Pa poglejmo. Evropejci in Američani pojemo ogromno
količino mlečnih izdelkov v primerjavi z Afričani, ki pojedo zelo majhne
količine mlečnih izdelkov. In kdo sedaj ima močnejše kosti ?

Ko se dva sadjejedca odločita za rojstvo otroka, brez nadzora uradne
medicine tega ne moreta storiti. Saj da bi ženska rodila brez nadzora, to pa
pač ne gre. Vsi vpijejo, da s tem zaščitijo zdravje otroka in matere. Vendar
je to samo pretveza. Zakaj, boste vprašali ? S tem, se ženska pojavi pri
ginekologu, ki s takim užitkom gleda v njene spolne odprtine in ji kar naprej
nekaj praska po najbolj občutljivih delih telesa, tudi reže iz teh delov
določene koščke tkiva s pretvezo iskanja obolenj. Postane ta ženska prava
hodeča denarnica za zdravnika. Vsakič, ko se pojavi na njegovih vratih,
zdravniku družba plača zelo velik račun. S tem, da ta isti zdravnik, sam
odloča, kolikokrat bo ženska prišla na pregled. Sedaj pa se lahko
zamislimo. Za vsak obisk zdravnik dobi plačilo, ki ni ravno veliko, in obiskov
je toliko, kot jih on določi. Tu zdravje bolnika ne vpliva na število obiskov.
Potem pa se čudimo nad dolžino dopusta, ki ga imajo zdravniki, nad
njihovimi avtomobili, nad njihovim razkošnim življenjem. Zavedajte si, da so
zdravniki kasta ljudi, ki izkoriščajo našo naivnost in na naši naivnosti
bogatijo. Pozdravili pa niso nobenega bolnika. Sami so ravno tako bolni,
kot smo ostali ljudje. Imajo enake težave. In potem naj bi me zdravil človek,
ki še sebe ne more in zna pozdraviti.
Sedaj mi boste rekli, da malce preveč nakladam. V razmislek, vam
ponujam dve poškodbi, ki se dogajajo v vsakdanjem življenju posameznika.
Prva je klasična ureznina.
Kaj naredi zdravnik v tem primeru? Pri manjših ponavadi nič, ker jo
obvežemo sami, pri večji pa rano samo očisti in zašije. In kaj je tu naredil
zdravnik? NIČ, prav nič! Sedaj moramo samo počakati, da organizem sam
ampak čisto sam zaceli nastalo poškodbo. Seveda bo zdravnik sedaj hotel
biti pomemben. Sedaj te bo naročil na ponoven pregled čez nekaj dni. Ko
boš prišel, ti bo z vso svojo pomebnostjo pogledal, kaj se z rano dogaja in ti
povedal velestrokovno oceno, da se celi zelo vredu. V premeru, da se ne
bo celilo, tako kot je treba, bo ugotovil, da se je rana okužila. Nebo pa
priznal, da je on malomarno očistil rano. Da ti je na rano stresal razne
praške ali te zbadal z raznimi injekcijami. Zakaj, svojo pomembnost mora
opravičiti. In za to svojo pomembnost, bo zavarovalnici izstavil račun, ki ga
boš plačal ti, dragi bralec. Organizem pa potrebuje samo počitek in nič
drugega. Seveda pa tudi pravilno prehrano in to je sadje.
In drugi primer je zlom okončine. Kaj bo naredil v tem primeru
zdravnik? Tu bo na urgentnem oddelku, urgentna medicina oskrbela zlom s
tem, da ga bo pravilno naravnala. In ta del medicine podpiram in jih ne
mečem k zdravnikom iz ostalih vej medicine. Dobil boš mavčno oblogo in
navodila , da moraš počivati. Potem pa bodo videli, kako se je kost zarasla.
In poglej čudo! Zopet se mora kost sama zarasti. Zopet se mora organizem
popraviti sam, nobene čudežne palčke niso imeli. Vse mora organizem
narediti sam. In vedno sam. Zato vedi, da vse bolezni, ki so samo čiščenje
organizma, mora organizem pozdraviti sam. Nobeden ne more to narediti
namesto njega. Ne obstaja nobeno zdravilo, ki bi to naredilo namesto
organizma. Vsa zdravila so strupena. Vsa imajo stranske učinke, ki pa jih
ljudje veselo spregledamo, ker smo zaslepljeni z reklamami farmacevtske
industrije, ki se hvali, kako je uspešna. Uspešna je samo pri zastrupljanju
ljudi in kovanju bajnih dobičkov. Ne pa pri zdravljenju ljudi.

Potem pride porod. Da bi ženska rodila doma, ne pride upoštev. Tu
mora biti cel kup nepomembnih ljudi, ki razumejo porod, kot popravilo
avtomobila. Nekdo se spomni, da je treba uporabiti klešče in jih veselo
uporabijo. Drugi, da je treba ženski prerezati presredek in ga veselo režejo.
Delajo vse mogoče neumnosti, smo, da bi opravičili svojo plačo. Materi
naravi pa ne pustijo, da bi naredila tisto, kar je delala 150 milijonov let.
Novorojenčka je potrebno potem vsega premeriti, stehtati, mu v telo
vbrizgati goro raznih strupenih substanc, narediti kompleten pregled, kot
pri avtomobilu in na koncu dobi še svojo številko, da ga uvrstijo v
računalnike in sezname davkoplačevalcev. Da bo plačeval davke in polnil
zdravstveno blagajno. Da bi pa kdo se zamislil, zakaj je blagajna vedno
prazna. To pa ne naredi nihče. Vse stvari na tem svetu, se z razvojem
znanosti in tehnike cenijo. Samo zdravstvo se draži. Zakaj, dragi bralec?
Zato, da lahko nekateri kujejo strašne dobičke na račun naše naivnosti. A
malček na začetku potrebuje samo objem matere, ne pa da vsi bulijo vanj z
močnimi svetilkami, mrzlimi instrumenti in da ga nenehno premetavajo. Kot
da porod zanj ni bil nikakršen napor. Saj smo kot navadno govedo v hlevu.
Postali smo samo številka, s katero operira država in posredno
farmacevtska industrija. Zakaj, ko farmacija potrebuje denar si izmislijo
bolezen in država na veliko plačuje. Gripa je tipična bolezen, za katero
iščejo cepivo odkar se spomnim in nikoli uspešno. Če nekdo ki je bil
cepljen zboli, odgovarjajo, da je virus mutiral in ni več tak kot je bil in zopet
zapravljajo naš denar.

Gripa pa traja z zdravili ali brez 10 dni, da le imamo
dovolj počitka. Spomnite se tamifluja. Zdravila za ptičjo gripo. Ki so ga na
veliko morale imeti vse države za svoje pomembne ljudi. Za rajo jim ni bilo
mar. Vendar je ironija v tem, da so vedeli že takrat, da to zdravilo ne zdravi
ptičje gripe. Ampak reklama pa dela svoje. In toliko milijonov dolarjev je
propadlo, ker je uporabnost "zdravila pretekla". Mi pa ovce in plačujemo.

Sedaj naš malček pride do svojega pediatra. Ta zna samo nekaj, da
ga non stop zbada z injekcijami. In kar je najbolj pomembno, ga mora
stehtati in zmeriti. Zakaj, če malček ne zraste predpisano število
centimetrov ali se zredi za manj kot je v tabelah, je z malčkom nekaj
izredno narobe, in že je potrebno pomagati z super učinkovitimi preparati
farmacevtske ali živilske industrije. O prehrani malčka pa nimajo pojma.
Dokler, bodo zagovarjali, da mora otrok, če mati nima dovolj lastnega
mleka piti kravje ali še slabše mlečne nadomestke iz vrečke potem o
prehrani nimajo pojma. Da bi pa podučili mamico, kako se mora ona
zdravo prehranjevati, ali materi ponudili mandeljnovo mleko, ki ga lahko
naredi poceni in učinkovito doma, to pa ne, kje je pa tu biznis. Včasih so bili
bolj pametni, in če mati res ni mogla dojiti otroka, so najeli dojilje. Koliko se
sliši čudno in je skregano z našim prepričanjem, je takrat malček dobil
mleko za katerega je prilagojen, ne pa neki nadomestek, ki je namenjen
drugi živalski vrsti. Zakaj pa naše mleko ne dajemo teličku? Mogoče je še
samo vprašanje časa, kdaj bomo hrana drugim živalim, da bodo nekateri
potegnili profit. Saj smo ljudje samo številke in nič drugega.
In ko gre naš malček v šolo. Kako naj bo tukaj sadjejedec. Saj ga bo
sistem takoj odstranil iz družabnega življenja. Strokovnjaki za šolsko
prehrano, ki se tako hvalijo, kako so sposobni in učinkoviti pri šolski
prehrani in da našim otrokom ponujajo najboljšo prehrano, pa v šole
uvajajo avtomate s hitro prehrano. V isti sapi pa so proti prehrani iz
avtomatov. In kje je sedaj njihova strokovnost? Gre se jim samo za denar
in nič drugega. Zdravje otrok pa jim je deveta briga. Važno je, da so oni
pomembni.
V mladino v srednji šoli, pa se družba ne potrudi ni toliko, da bi šole
imele svoje jedilnice, kjer bi jim ponudili hrano, pa naj bo kakršna koli, da bi
naši otroci lahko v miru pojedli. Ampak so jih stisnili na hodnike in v
trgovine, da jedo hitro pripravljeno hrano. In kje je naša skrb za otroke.
Enostavno smo padli pod vpliv profita, ki pobija lastne ljudi za dosego
dobička.
Pa naj imata sadjejedca naraščaj. Da ga vzgojita v sadjejedca otroka
enostavno nimata možnosti. Tudi če bi se odselila na samotni otok pa tudi
ni mogoče, ker je nadzor postal že povsod.
In še o hvaljenju medicine, ki poudarja strašen napredek. Ko so leta
1970 zgradili klinični center v Ljubljani, je bila to edina ustanova takega
formata v Sloveniji. Po drugih krajih so bile samo slabo opremljene in
majhne bolnišnice. V Sloveniji nas je živelo vseh skupaj več prebivalcev kot
sedaj, poleg tega, pa se je tu zdravilo veliko število ljudi iz drugih republik.
Sedaj leta 2008 pa je v Sloveniji dva milijona Slovencev in cca 40 000
priseljencev. V tem času so v vseh večjih krajih zgradili nove ali razširili in
posodobili bolnišnice. Tako imamo v Mariboru, Celju, Novem Mestu, Gorici,
Kopru prave bolnišnične centre. Vendar se čakalne vrste podaljšujejo.
Ležalna doba se krajša. Vendar ne na račun boljšega zdravljenja.
Enostavno ni prostora za nove in nove bolnike. Življenjska doba pa se je
povečala za 5 let. To pa je strašen napredek? Vendar za kakšno ceno. Za
ceno ležanja v posteljah in goltanja na tone zdravil, od katerega ima korist
samo farmacevtska industrija.

Ko sva z ženo na začetku najine spremembe življenjskega sloga,
povedala ljudem, kako se prehranjujeva, je bilo veliko pripomb, da se
igrava s svojim zdravjem. Navedel bom nekaj primerov, kaj so bili pametni
ljudje, ki pa so veliko tega slišali od raznih uradnih strokovnjakov predvsem
zdravnikov.
Kje boš pa dobil beljakovine? Saj so beljakovine nujno potrebne.
Sedaj ko ne ješ mesa. Če pogledate na internet, vidite na spletni strani
cenim.se tabelo energetskih vrednosti živil in od tam ti posredujem podatek
,da goveje meso vsebuje na 100 g živila 18,9g beljakov. Midva z ženo
uživava semena surove pistacije ki vsebuje 20,61 g beljakovin na 100 g
semen, lešniki 14,95 g, mandlji 21,26 g, sončnična semena 22,78 g, sezam
17,73 g, bučna semena 24,54 g in še bi lahko našteval. In midva imava na
jedilniku vsak dan eno vrsto oreščkov. Kje je sedaj primankljaj beljakovin.
Ali moramo za beljakovine nujno ubiti žival in pojesti njeno gnijoče meso.
Kajti proces gnitja nastopi takoj, ko žival ubijemo. Meso na trgovinsko
polico pa pride minimalno po treh dneh. Tudi zamrzovanje ne ustavi proces
gnitja. Ga samo upočasni. Poglej na zamrzovalnik, kjer boš videl uporabne
roke za zamrznjena živila.
Poznal sem človeka, ki je jedel tako kot ti, pa so ugotovili, ker je imel
zdravstvene težave, da ni imel železa v krvi. Potem je jedel meso in je
ozdravil. Zopet navajam iste vire podatkov Govedina vsebuje 2,52 mg na
100 g živila. Poglejte vrednosti za oreščke in zopet boste presenečeni.
Vrednosti se gibljejo pistacija 4,15 mg, pinjole 5,53 mg, lešniki 4,7 mg,
mandlji 4,3 mg sončnična semena 6,77 mg, sezam 14,55 mg, bučna
semena 14,97 mg, leča kaljena 3,21 mg in še lahko naštevam. Železa je
toliko prehrani sadjejedca, da bi lahko odprli železarno. Da pa telo lahko
pride do železa nujno potrebuje C vitamin. Ta vitamin pa se nahaja v sadju.
O tem pač ni nobenega dvoma. In ker za zajtrk spijeva vsak po 8 dcl sveže
pripravljenega soka je vitamina že za zajtrk več kot dovolj. S tem pa pri
tolikšni količini tudi dovolj energije za delo do poldneva.

Ja kje pa dobiš vitamin B 12 ? Dobiš ga lahko samo v mesu. Če ga
ne boš užival, boš trpel posledice. Pri tej trditvi, ki so jo lansirali zdravniki,
pa se lahko samo nasmejem. Zakaj? Zato vam povem zgodbico, ki je na
srečo resnična in je vesela za vse ki ne uživajo mesa in žalostna za vse
zdravnike in druge velepomembne strokovnjake za prehrano. Kot sem že
napisal z ženo uživava nakaljena semena. Ko sem iskal semena za
kaljenje, da si doma pripravim sveže kalčke, sem v katalogu zasledil, da
famozni vitamin B 12 vsebujejo semena lucerne ( kalčki alfa alfa ) in leče.
Ko me je srečal vaški kmet ( Kmet po izobrazbi in je to tudi njegov poklic s
katerim se preživlja, ne pa prispodoba ) sva se pogovarjala o moji prehrani
in prišla na temo kalčkov in vitamina B12. In dragi bralec, ne boš verjel, kaj
je izjavil ta kmetovalec. Seveda, B 12 vitamin je v vseh metuljnicah. Od kje
pa misliš, da govedo dobi ta vitamin? Debelo sem ga pogledal in se
razveselil njegove razlage. To ti naj da misliti, o strokovnosti zdravnikov in
ljudi, ki se ukvarjajo s prehrano. Saj enega kmeta v kmetijski šoli naučijo
več, kot zdravnika v srednji šoli, fakulteti in na velepomembnih seminarjih,
ki jih obiskujejo vsako leto skupaj. Mi pa jih nosimo po rokah, kako so naši
zdravniki pametni. Predvsem so dobri bleferji in zastrupljevalci.

Z ženo sva bila na obisku pri mojih sorodnikih. Seveda , sva morala
razlagati in braniti najin način prehranjevanja. In sorodnica je izjavila, da je
ona ravno tako jedla dva dni samo sadje. Vendar se je zelo slabo počutila,
zato je odšla k zdravniku. Strokovna ugotovitev zdravnika je bila vitaminoza
in mora takoj začeti uživati še ostalo hrano, ker bo zbolela samo še bolj. Po
tej teoriji, bi midva z Vesno morala biti že zdavnaj mrtva, saj sedaj uživava
sadje precej precej več časa, kot pa dva dni. In sva vedno bolj zdrava.
Zdravniki, in ostali, ki se ukvarjajo z prehranjevanjem, bi morali
obvezno preizkusiti to prehranjevanje. Pa ne samo to, pač pa vsak tip
diete, ki jo predpišejo ljudem. Ne pa predpisovati ljudem, da morajo recimo
shujšati in kako naj shujšajo, sami pa imajo več kilogramov od bolnika. In
mi ovce jim slepo verjamemo.

Danes sem ponovno v elementu za pisanje (05.09.2008)
Včeraj je bil pri meni kolega in smo malce premleli najin način življenja.
Sam se še ni odločil za ta korak. Povedal pa je zanimivost. Od njegove
žene brata sta dokončala študij medicine v Makedoniji. In sedaj sta se
poročila in je bil z ženo na svatbi. Med drugim je omenil tudi naju, kako se
prehranjujeva. Povedala sta mu, da je ta način prehranjevanja čisto v redu.
In lahko vsak od nas zaužije kamion sadja pa mu ne more škodovati.
Prijetno je slišati kaj takega, še posebno pa če to izjavi zdravnik. Torej se
nekaj premika tudi tam. Upam pa da ni to samo v teoriji ampak da bo to
tudi v praksi.

Dragi bralec, zavedati se moramo, da današnja znanost vedno znova
odkriva nove in nove stvari, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi. Veliko stvari
je znanih, še več pa je neodkritih. Prav tako se znanost uči, kako znane in
nanovo odkrite sestavine delujejo posamezno, še več pa se mora naučiti,
kako deluje v medsebojni kombinaciji. Vendar, bo potrebno, da preteče še
veliko vode, preden bodo ugotovili večino sestavin, ki se nahaja v hrani.
Težava današnje znanosti je v tem, da se dela, kako vse ve in kako vse
zna. Vendar kar danes razglaša za svetinjo in edino pravilno, že naslednji
dan zanika. Hoče popravljati to, kar je ustvari Bog ali za druge mati narava.
Dokler bo znanost rekla, da lahko telo funkcionira brez posameznih
organov potem je še daleč od tega,da bi poznala, zapletenost človeškega
telesa. Kajti vsak človeški organ ima svojo nalogo. In če nekaj manjka telo
ni popolno in ne more opraviti vseh nalog tako, kot je potrebno.

ZAKLJUČEK

To je samo najino razmišljanje. Upam, da si boste te najine besede
vzeli v premislek in potegnili svoje mnenje. Kajti čas je že, da se ljudje
upremo temu vedno večjemu nadzoru in zastrupljenju ljudi in okolice.
Vsem, ki ste prebrali Najino pot do tu, sporočava, da sva vse
napisala iz lastnih izkušenj. Da je vse, kar je napisano resnično. Na najini
poti so bile in bodo še bile razne krize. Drug drugemu dajeva oporo in
spodbudo, da vztrajava na tej poti. Ko sedaj srečava ljudi, ki so videli najine
začetke in ostale, ki jim poveva za najin življenjski slog, nama priznavajo,
da sami tega ne bi zmogli in nama samo čestitajo. Največ pa nama
pomenijo izjave ljudi, ki nama na že na samem začetku niso nasprotovali,
da sva se pomladila. Vsem poveva, da je do sedaj organizem naredil
najbolj osnovno čiščenje, in da lahko pričakujejo, še večje spremembe, ki
bodo sledile, če bova vztrajala na tej poti.
Nobenega ne prepričujeva, da mora začeti z sadjejedstvom. To je
njegova osebna odločitev. Zakaj vse, kar narediš pod prisilo ne rodi
potrebnega učinka. Vsak se mora sam odločiti. Najina pot, je samo eden
od dokazov, kaj je sposoben narediti organizem posameznika, če mu le
damo tisto, kar ta organizem potrebuje. Sedaj boste vprašali. Kaj pa
organizem potrebuje ?

Organizem potrebuje:
- hrano za katero smo prilagojeni. To je sveže, zrelo sadje v obliki, ki nam
jo je dala narava. Nobenih kompotov in ostale že
pripravljene hrane
- dovolj počitka, da se organizem lahko opomore po naporih in pripravi za
naslednje podvige
- dovolj sonca, saj smo ljudje otroci sonca
- čisti zrak
- čiste misli

Vsekakor pa ne potrebuje;
- raznih zvarkov, ki nam jih ponuja farmacevtska industrija
- nobenih alternativnih zdravilcev in njihovih zvarkov
- hrane v taki in drugačni procesirani obliki (vrečke, kozarci in ostala pred
pripravljena hrana. Nič zamrznjenega in vloženega)
- nobenih začimb
- nobenih čajčkov in ostalih domačih zdravil
- nobenih poživil (kave, tobak, alkohol, čokolade in ostalih zvarkov)
- nobenega mesa in mesnih izdelkov
- nobenega mleka in mlečnih izdelkov
- nobenega kruha in drugih izdelkov iz žit.

Ničesar, kar v organizmu naredi nered in slabo počutje.
Sedaj boste dejali, pa saj jesta samo enolično hrano. Kje pa! Ko
enkrat očistiš jezik oblog, ki so nastale z kuhano hrano, lahko začneš
okušati bogastvo okusov hrane, ki jih je pripravil Bog na svoji kraljevski mizi
in je pripravljena za tvoje uživanje. Šele, ko spoznaš te okuse ugotoviš, da
ko ugrizneš v sočno sladko pravilno dozorelo figo, preplavi tvoje telo tak
božanski okus, da doživiš pravo omamo. Se bojim, da če to ugotovi oblast,
bodo fige uvrstili pod narkotike in jih prepovedali. Bog celo leto ponuja na
svoji mizi bogastvo različnih okusov, ki so popoln užitek. Vsaki mesec
dozori drugačno sadje. In če uživaš sezonsko dozorelo sadje takrat šele
vidiš, kako je božja miza založena do popolnosti. Vsak ugriz v sadež je
vedno neznanka in nestrpno pričakovanje, kakšen okus je skrit v sadežu.
Vedno te bo sadež pozitivno presenetil z bogastvom svojega okusa. In ko
misliš, da ni ničesar novega na Gospodovi mizi, te preseneti z novim
sadežem, ki ga moreš ponovno okušati v vsej svoji veličini in polnosti
okusa. Tako sploh ne moreš doumeti, koliko je bogastva na Gospodovi
mizi. Noben kuhar ne more niti približno posnemati to, kar nudi en sam
sadež. Zato velikokrat pravim Vesni, da je dobro za umret.
Vsekakor, pa moram poudariti, da ne zavračava medicine vse
povprek. Tu imava v mislih urgentno medicino in seveda protetiko. Zakaj,
ko pride do raznih poškodb, kot so zlomi, odtrgnine in druge poškodbe
organizma, se lahko današnji medicini zahvalimo, da je toliko napredovala.
Zato midva ne mečeva vso medicino v isti koš.
Zato naj bo ta Najina pot samo majhen prispevek tistim, da se bodo lažje
odločili za to spremembo ali pa pomoč tistim, ki so že na tej poti in se
bojujejo z raznimi krizami.

MIR Z VAMI !

Vesna in Janko